Članki & komentarji        
 

POMEMBEN JE PRISTOP DO TEŽAV, ne pa dokončna razrešitev,
članek Karma +, november, december 2017

 

Na službeni poti sem dobila klic, da je moj oče odpeljal mamo v bolnico, kjer so ji diagnosticirali raka. Bulo na dojki je moja mama spretno skrivala dalj časa. V meni sta zavladala strah in panika. Prekrila me je velika bolečina. Kot hči sem se počutila nemočno, prizadeto, kot lastnica alternativnega centra pa v popolnem krču in jezna, ker je mama odklonila vsako komunikacijo glede svojega počutja, čutenja, zdravja, procesa in je upoštevala le zdravniški protokol, ki ji je vzel vso dostojanstvo in jo spravil v podrejeno in infantilno stanje. Na ta način se mi je hitro podrl stabilen svet, opora, ki mi jo je dajala materina energija. Z mamo sva bili zelo povezani in trda tla so se mi začela majati pri samih temeljih. Moja težnja in inercija pri vztrajanju v svetu otroške naivnosti, lahkotnosti, ki sem jo ob mami lahko podaljševala, je padla pod vprašaj. Čeprav sem živela samostojno, si nisem predstavljala, da mi mama, ki je nisem pogosto videvala, tako veliko pomeni. Zmeraj je bila v mojem psihičnem ozadju in zaradi tega sem se počutila varno in zmožno vseh svojih norčij.

VAREM SVET SE JE DOKONČNO SESUL

Navezanost na infantilni egoizem se je podaljševal z idejo, da bom izgubila del sebe, če bom stopila na področje sprejemanja drugačnega in tujega. Smrt mame je dokončno sesul varen svet. Identiteto, sem si kot večina žensk zgradila na osnovi sprejemanja ali zavračanja vsega, kar mi je mama predstavljala, dajala in me učila. Čez noč sem se oddaljila od naivne gotovosti na razpotje različnih mogočih poti. Nobene druge možnosti ni bilo, kot da se oprimem zavesti in se več ne prepuščam naravnemu poteku dogodkov. Moje instinktivno in nenamerno nagonsko izmikanje težavam je postalo očitno. Prav zaradi tega mi je pisanje tega članka velik izziv. Že ob omembi besede težava, se mi potegnejo rolete čez možgane. In to kljub temu, da sem šla v življenju skozi dolgotrajen trening, ki traja že dobri dve desetletji na področju prehranske discipline, meditacije in različnih tehnik za regeneracijo telesa, odnosov in iskanja svojega mesta v svetu in življenjskega poslanstva.

TEŽAVE POZDRAVIM Z NASMEHOM

S svojimi težavami se soočam vsakodnevno preko redne jutranje meditacije, vitalne regeneracije, pazim na prehrano, uporabljam le rastlinske preparate, se učim in dobivam tretmaje od najboljših zdraviteljev ter si tudi sama delam energijske tretmaje in samo-psiho analizo.

Mamina smrt je bila v mojem življenju prekretnica. Od takrat dalje imam različne zdravstvene težave in prevzemajo me občutki nesamozavesti. Dvomim tudi tam, kjer sem bila včasih suverena. Težav je kar naenkrat toliko, da se jih ne morem več znebiti niti za njih okriviti koga drugega. Po drugi strani pa še nikoli nisem živela tako varnega in stabilnega materialnega življenja. Ne razumem. Vse kar vem je le to, da se moram vsakodnevno soočati z vedno novimi težavami in ker nočejo izpuhteti, je bolje, da jih pozdravim z nasmehom.

KOLIKO VPLIVA IMAMO NA SVOJE PROBLEME

Moje izkušnje kažejo, da ima posameznik le dobrih 30 % vpliva na svoje težave. Vse ostalo je odraz rodbinskih in družbenih težav, ki jih doživljamo preko kolektivnega skozi svoje nezavedno. To, da je posameznik odgovoren za vse svoje težave, je le drža modernega kapitalizma, ki s to idejo ustvarja distanco med ljudmi in apatijo do družbenih sprememb. Vemo, da smo ljudje telepatsko povezani in če trpijo ljudje v naši okolici, trpimo tudi sami. Do te resnice sem prišla, ker delam in učim energijske tretmaje Hatmara Merkava. Kljub temu, da živim zdravo, moje telo trpi. Samo pomislite, koliko ljudi je trenutno zlorabljenih, preganjanih in trpečih v vojnah, lakotah in drugih tragedijah. Nemogoče je, da tega ne bi občutili tudi mi, ki imamo srečo, da živimo v udobnem svetu. Možno je, da je zaradi tega v zahodnem svetu toliko bolezni.

POMEMBEN JE NAŠ PRISTOP NE RAZREŠITEV

Pa sem zaradi svoje discipline, tehnik in zavedanja izvora problemov znebila težav? Nikakor. Zrela in funkcionalno odrasla oseba se nenehno ukvarja s težavami, ki jih nikoli ni konec. Pomemben je pristop do težav, ne pa dokončna razrešitev, ki je iluzija. To je ugotovil tudi C. G. Jung, ko piše: »Psihično življenje človeka je polno problemov; z njimi je neločljivo povezan. Obstoj problemov in težav je posledica razvoja zavesti in dar civilizacije.«

Zelo pomembno je, da si dovolimo vstopiti v svet negotovosti, dvomov in nedokončnih resnic o življenju. Da si dovolimo, da nas naša narava pelje skozi različna področja življenja in da se vseh področij dotaknemo osebno in si jih dovolimo sami raziskovati: zdravje, znanost, družba, politika, partnerski odnosi. Le osebno raziskovanje daje gotove odgovore. Osvobojeni infantilne drže prepuščanja – saj bo vse dobro, lahko postanemo aktivni kreatorji in umetniki svojega življenja. Zmožnost in pogum, da se spustimo v temo negotovosti in strahu ter zmožnost, da pridemo iz nje, nam širi zavest.

 

Osebna izpoved Mirjam M. Korez

KAKO SEM POSTALA ŽENSKA, november, revija Ženska, Tekst: LARA JELEN

Verjetno jih ni veliko, ki bi bili o sebi pripravljeni spregovoriti tako iskreno, kot je to storila Mirjam M. Korez v pogovoru z nami. Sicer univ. dipl. biologinja, vodja projekta »Biti Ženska« in lastnica Živa centra za nego telesa, odnosov in okolja, ki jo izredno zanimajo antropologija, psihologija in druge družbene veje, se je o ženskosti največ naučila ravno iz lastnih izkušenj. Sicer feministična zahodnjakinja, kot se opiše sama, si je že v rosnih letih obljubila, da ne bo nikoli takšna, kot njena mama. Skozi svoje partnerske odnose pa je nato osvojila najbolj dragocena znanja. Tudi to, da nekonfliktnost ni nujno pokazatelj kvalitetnega partnerstva.

Mirjam se je z vlogo sebe kot ženske v svojem življenju začela srečevati kaj hitro. Zelo jo je zanimala seksualnost, erotičnost telesa, moški, odnos z moškim, ob vsem tem pa jo je spremljala ideje o večnem in zvestem partnerstvu. „Za svojo prvo intimno izkušnjo nisem čakala na ljubezen in fanta, bila sem neučakana in radovedna. Izbrala sem postavnega tridesetletnega Makedonca, ki me je naučil kako zadovoljiti moškega. Kako naj uživam jaz, se nisem naučila“, odkrito in brez olepšavanj začne svojo pripoved. Ko je to izkušnjo takrat delila s svojo najboljšo prijateljico, se je ta zgražala. Mirjamina radovednost pa je bila potešena in je začela iskati princa na belem konju.

Navidez popolno partnerstvo.
Njeno prvo partnerstvo je trajalo celih 7 let, od začetka gimnazije in vse tja v prva leta  študija. „Bila sem del fantove širše tradicionalne meščanske družine. Skupna praznovanja, vikend izleti na smučanje in na morje ter katoliški prazniki, ki so bili zame novost, so me zabavali. Pogovori z njegovimi starši, fantovim bratom, sorodniki in prijatelji so me izpolnjevali. Pridobivala sem socialne veščine. V svoji intimnosti sem iskala užitek v zadovoljstvu svojega fanta, sama sem občutila med seksom bore malo in se med odnosom večkrat dolgočasila. Vestno sem ponovila vse vzorce svojih staršev in vse ideje, ki so bile v duhu tistega časa.“ V odnosu je morala imeti vedno prav, vedno je imela zadnjo besedo in kar ji je bilo zelo pomembno, bila je enakopravna. „Tudi jaz sem se odločila, kot večina mojih vrstnic, da ne bom prvenstveno žena in gospodinja, kot je bila moja mama, ampak uspešna poslovna ženska. Vestno sem se učila in premišljevala o svojih pomembnih bodočih zaposlitvah. Pridno in z zadovoljstvom sem opravljala vlogo malomeščanskega dekleta, ki čaka, da se po študiju biologije poroči in ima družino. Seveda sem bila prepričana, da so v naši kulturi partnerstva izključno monogamna in večna“, se spominja. Nikoli ni pomislila, da bi prevarala svojega fanta, kaj šele, da bi on njo. „Bil je čeden, vzoren in lepo vzgojen fant. In sem sanjala, da bo to trajalo večno. Dokler me ni začel vznemirjati njegov prijatelj, ki se je z mano pogovarjal, se me dotikal, mi pomagal in me usmerjal pri mojem nadaljnjem študiju. Po dveh letih sem pokleknila in sem se kljub svojim nadzorom z njim premečkala.“

Saj to pa res ni nič hudega.
Vse od grešnega trenutka dalje jo je spremljala huda dilema, kako naprej. „Seveda sem željo po seksualnosti in privlačnosti enačila s partnerstvom in sem začela premišljevati o koncu svoje veze. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali naj to fantu povem ali ne. In odločila sem se, da kljub vsemu povem. Kajpak je bil prizadet, mene je pa potolažil, da ni to nič hudega, ker je on že med najino vezo seksal z drugo. Vse moje iluzije so se podrle.“ Z novimi očmi in oziraje se naokoli se ji je odkril svet, ki ga do tedaj ni opazila. Svet v katerem si partnerja prikrivata svoja čustva, misli in dejanja, ki niso v skladu z monogamnostjo in pravljico o večnosti. „Zvezo sem končala, ker sem ugotovila, da mi je všeč življenje v okrilju fantove socialne strukture in si nisem znala predstavljati, da bi midva sama živela v izoliranem partnerstvu. Ostala sva dobra prijatelja. Je pa bilo boleče to, da mi partner ni nikoli ugovarjal. Ko sem govorila o zvestobi in o partnerstvu mi je prikimaval, v resnici pa je naredil drugače. Spoznala sem, da ne-konfliktnost ne pomeni strinjanja. Meni je bilo sicer dovoljeno, da povem, kar mislim, on ni nasprotoval, delal pa je po svoje.“ Odločila se je, da ima raje konflikten resničen partnerski odnos, kot pa prijaznega in lažnega.

Izživela je svoje seksualne želje.

Naslednje resno partnerstvo je bilo drugačno, pravi. „Partner je bil bolj izkušen in poslovno uspešen. Podprl me je v mojih sanjah, me naučil, kako se ženska uredi in kako si s socialno spretnostjo najdeš delo. Ker me je učil, me je popolnoma podredil in čeprav sem bila večkrat objokana, ker sem ga mogla ubogati, mi je ta izkušnja prinesla občutek ljubljenosti in varnosti.“ Takrat se je spremenila tudi njena zunanja podoba. Iz študente v kavbojkah je postala komunikativna mlada dama v „štiklih“. Spoznala je namreč, da nobenega moškega ne prepričaš z mentalnimi argumenti, ampak z senzualnostjo in urejenostjo. „Zavedela sem se, kje v odnosu med  moškim in žensko leži ženska moč. To je bilo v nasprotju z mojo vzgojo, kjer me je oče naučil, da velja samo pamet in izgled ni pomemben. In tudi v nasprotju z mojo feministično idejo o enakosti.“ Na koncu partnerstva se je počutila bolj ženstveno, bila je urejena in pripravljena na samostojno življenje. Najela si je stanovanje, sama plačevala vse račune, delala kot free-lancer in si družbo ter seksualne izkušnje izbirala po svojem okusu.

Naslednja leta so bila povezana z iskanjem alternativnih resnic, predvsem pa s študijem veganske prehrane, ženstvenosti in seksualnosti. „Disciplina pri hrani mi je pomagala, da sem se izvila iz navad, razvad, navezanosti in strahov. Dovolila pa sem si izživeti tudi svoje seksualne želje. Moški so me naučili ljubiti moje obline, celulit in dlake. Obudili so mojo seksualnost in me naučili, da je moje telo vir užitka in da varnost lahko najdem le v sebi.“ Naučila se je, da je varnost ženskega spola in da določenih stvari ne bo nikoli dobila od moških. „Preprosto zato, ker tega ne razumejo ali pa nimajo. Ker smo enostavno drugačni.“

Pričenjala je razumeti svojo mamo.

Sledilo je obdobje, ko se je navdušeno začela povezovati in družiti z ženskami. K temu je pripomogel orientalski ples, ki je že več kot 20 let del njenega življenja. „Sklenila sem zavezništvo z ženskami in jih začela spodbujati na poti raziskovanja njihove ženskosti v povezavi z delom in partnerstvom. Nastal je projekt »Biti Ženska«. Pričenjala sem razumeti svojo mamo. Vedno bolj sem postajala zadovoljna s svojim življenjem in boleča potreba po partnerstvu se je pričela topiti.“ Glede na svoje zahteve o veganstvu, duhovni disciplini in skupnemu projektu v partnerstvu je vedela, da so njene zahteve glede partnerstva visoke. „Želja in ideja, da ima moj partner duhovno vizijo, da je družbeno koristen in da bi bila lahko jaz njegova podpora, maternica, ki udejanja te vizije v fizičnem svetu, se je zdela skorajda neuresničljiva, a vedela sem, da sem raje sama kot v povprečnem partnerstvu.“ Naposled je kljub vsem svojim željam in vsem kriterijem našla partnerja zase. Poročila se je z dolgoletnim prijateljem, s katerim zdaj živita skupaj že 13 let.

„Postala sem vse, kar sem prej sovražila.“

S poroko je napočil čas, da v dejanja in prakso spravi vsa svoja spoznanja o ženskosti in partnerstvu. „Bilo je težko. S poroko je moja lahkotnost izginila in postala sem vse, kar sem sovražila pri svoji mami. Postala sem tudi zamerljiva, ljubosumna in sem se kar naenkrat požvižgala na vizijo svojega partnerja. Na začetku sva se veliko kregala, ampak zdržala, da nisva nikoli naredila kompromisa, ampak našla rešitev, ki se je zdela obema boljša, kot to, kar sva si sama zamislila. Vedno sva postavila na prvo mesto resnico in ta je vedno pripeljala do ljubezni. Ugotovila sem, da prijaznost, ki je oropana sočutja in resnicoljubnosti pripelje le do odtujenosti. Ravno tako sem spoznala, da mora ženska skrbeti za seksualni ogenj v partnerstvu. Psihološko sem se vsak dan pripravila na seksualni odnos, kar pomeni, da sem se redno soočala z zamerami. Vsak dan!“ Poleg tega je dojela, da ima veliko moč v družini tisti, ki pripravlja hrano. Preko hrane je pričela skrbeti za zdravje in uravnovešene misli ter emocije v odnosu. „To je bil naporen trening za neukročeno feministično zahodnjakinjo! Vendar so me vsakdanje negovanje seksualnega odnosa in priprave hrane prisilile, da dokončno funkcionalno odrastem in delam, kar je dobro in prav za partnerja in ne tisto, kar bi meni trenutno ugajalo“, pravi. Kljub veliko dela, pomanjkanju časa in obremenjenosti s projekti je začutila radost, stabilnost ter varnost v svojem partnerstvu.

Manjkal je le še otrok.

Vse se ji je uresničevalo, zadovoljna je bila v partnerstvu, seksualnost je doživljala kot umetnost, imela je svoj alternativni center in plesno dvorano. Kot češnja na torti je tej popolnosti manjkal le otrok. Vendar ni mogla zanositi. „Do takrat sem bila prepričana, da je v življenju vse odvisno od mene in da lahko v celoti nadzorujem svoje življenje. Razbila se je še ena iluzija: si ženska, samo če rodiš. Bila sem čisto na dnu, izčrpala vse svoje konvencionalno in alternativno znanje, rezultata pa ni bilo. Na koncu sem preklela Boga in omagala v bolezni.“ V stavku predaje: „jaz nočem imeti več otrok, ti, dragi mož, pa se lahko odločiš kakor želiš“, je tičala njena osvoboditev. Delovna obremenjenost, ljubosumnost in tekmovalnost v smislu enakopravnosti napram moškemu, so se začele umikati in vračati se je začel sok življenja. Mož je v tistem času začel študirati antropologijo in psihoanalizo. Filozofske resnice so začele osmišljati njuna dejanja, spoznanja in osebna raziskovanja glede vloge ženske in moškega, kot tudi same ljubezni, partnerstva in zdravja.

Splavati iz enoumja.

Njena izkušnja o prebujeni ženskosti in ženski vlogi je precej drugačna, kot jo propagira duh časa. „Predpisane vloge so izginile, pravila v partnerstvu, ki jih podajajo zdajšnja umetnost, revije, filmi, znanost in novodobna duhovnost pa vodijo v propad“, opozarja in nadaljuje: „Vedno več ljudi je samskih ali pa ločenih, česar nismo mogli zaslediti pred 50 leti, ko so bile vloge jasne in navodila za partnerstvo enostavna. Seveda se je treba za svojo vlogo in dobro partnerstvo, ki je simbolna zaveza dveh funkcionalno odraslih oseb s skupnim projektom, potruditi. Le tako lahko splavamo iz enoumja, ki je značilno za množice in sijemo v temo s svojo lučjo in zgledom.“

POUDAREK: „Vedno sva postavila na prvo mesto resnico in ta je vedno pripeljala do ljubezni. Ugotovila sem, da prijaznost, ki je oropana sočutja in resnicoljubnosti pripelje le do odtujenosti.“
 

 

KAKO NAJTI PRAVEGA PARTNERJA, Karma+ september 2017

Danes, v času osamljenosti, kot ga glede odnosov opisuje Paul Verhaeghe, je težko vzdrževati dolgotrajno prijateljstvo in partnerstvo, zato lahko imamo občutek, da se moramo naučiti umetnostni življenja v samoti. Vendar nastopi pravi preizkus samostojnosti šele v intimnih odnosih. Lahko si namreč ustvarimo fantazijski svet, kjer smo junaki v lastni zgodbi, resničnost o nas pa potrdijo šele odnosi z drugimi.

ISKANJE DUŠE DVOJČICE VODI V PROPAD
Dandanes je ljubezen glavno vodilo za partnerski odnos. Popularna kultura nam ponuja recept. Najpomembnejše je, da najdemo dušo dvojčico, nato pa živimo srečno do konca svojih dni. To sta dve ideji, ki vodita partnerstvo v propad. Ideji namreč kažeta na regresijo v infantilnost. Želimo ponoviti popoln samozadosten odnos s svojo mamo, ko smo bili še dojenčki. V tem odnosu smo bili popolnoma podrejeni in osebnostno nerazviti. To je regresija, ki jo odrasla oseba ne more vzdrževati.

Pravi odnos se prične šele takrat, ko začnemo živeti skupaj in začetna zaljubljenost mine.

Reševanje skupnih težav in refleksije so izziv v odnosu, ki je le občasno nagrajen s srečo in evforijo. Nihče ne govori o tem, da zaljubljenost mine in le redki pari iz začetne zaljubljenosti ustvarijo harmoničen odnos, ki temelji na ljubezni in spoštovanju. Kje se zatakne? Po navadi na začetku, z napačnim pristopom.

KAKO NA ZMENEK?
Zelo mi je všeč nasvet dr. Vesne Vuk Godina, kako mora mladenka na zmenek, da bi pričela partnerski odnos s funkcionalno odraslim mladeničem. Nasvet profesorice je: na zmenek greš neurejena in tečnariš. Če moški pobegne, pomeni, da je funkcionalno neodrasel, ker ne prenaša neugodja. Če pa ostane, ker je tako prav, pa ga lahko povprašate, kakšen odnos sta imela z očetom. Če je bil oče pijanec in nasilnež potem pobegnete vi. Po vsej verjetnosti imate pred seboj osebo nagnjeno k odvisnosti (alkohol, druge kemične substance, šport) ali osebo nagnjeno k agresiji, ki jo lahko zamenja s popolno podreditvijo in postane copata. Če sta bila mladenič in oče najboljša prijatelja ali pa je bil oče emocionalno ali fizično odsoten, kot je velikokrat današnji primer, pa imate pred seboj osebo, ki ne bo nikdar odrasla, saj ni prerastla Ojdipovega kompleksa in ga oče ni ločil izpod materine prevlade. Taka oseba se ni uprla svojemu očetu, ni izgradila samostojnosti in lastne avtoritete. Mladenka, ki si želi poroke in otrok, se bo temu psihološkemu profilu izognila. V teh nekaj stavkih je povedano vse. In le redki dobro premislijo, kaj vse se skriva za to modrostjo.

Po navadi gremo na zmenek urejeni, bolj kot navadno in seveda z željo po ugajanju. To pomeni, da prekršimo prvo načelo dobrega partnerskega odnosa: resnicoljubnost.

Na zmenkih se hoče vsak predstaviti v najboljši luči. Tako nekako, kot nekateri prodajajo avto v slabem stanju, ki ga le od zunaj polepšajo. In potem čakajo, da se drugi ujame v past. Če to ne deluje, potem izvlečemo iz žepa drugega aduta, na primer želimo pomagati. Poslušamo, s kakšnimi težavami se ta oseba sooča in se postavimo v vlogo rešitelja.
Na ta način ne pridemo do ljubezni, saj začne odnos temeljiti na ugajanju, uporabljanju in spreminjanju druge osebe. Tudi ideja, da bomo ob nekom rastli in se razvijali, že v kali izniči idejo o ljubezni, tistem čudovitem premiku v večnost, saj lahko le v iskanju drugega, presežemo svoje samoljubje in samozadostnost.

VESTE KAM PELJE VAŠA ŽIVLJENJSKA POT?
Za partnerstva se odločamo na osnovi čustev, torej zaljubljenosti. Toda težava nastane, ker nas stalno privlačijo napačne osebe, in ko si enkrat zaljubljen so srčne rane neizbežne. Sama sem v svojih srednjih dvajsetih letih rešila tako, da sem pred zmenkom moškega vedno povabila k svojim prijateljem z namenom, da boljše predstavim sebe, kako živim in kaj želim v življenju. Seveda so bili tudi moji prijatelji vedno odkriti. Vsa moja prizadevanja so bila na začetku usmerjena, da iluzije izbrišem, ne pa da jih spodbujam.
Partner naj bi bil naš življenjski sopotnik. Pa veste kam pelje vaša življenjska pot?

Ste si izoblikovali idejo o vašem načinu življenja, o vaših vizijah in česa si želite? Le v tem primeru ste lahko resnicoljubni, odkriti in preprosti. Brez tega ni ljubezni.

Vedeti morate, da iščete sopotnika za življenjske projekte, in ne zato, ker ste osamljeni. V hribe, kino ali na morje greste lahko tudi s prijatelji ali pa se včlanite v kakšno društvo. Torej; sami morate biti že čisto od začetka odkriti in neposredni, brez želje po ugajanju, hkrati pa na drugi strani pozorni na to, koga imate na drugi strani.

SEBE ODKRIJEMO ŠELE V ODNOSU
Smo človeška bitja in vsak nosi v srcu osamljenost. Saj veste rodimo se sami in umremo sami. Odnos pa zahteva dve odrasli osebi, dve jasni individualnosti. Šele v odnosu z nekom se pokaže, kako znamo biti sami s seboj. Če si sam, si lahko prepričan o sebi, kako si močan, samozavesten in samostojen. V družbi z nekom pa se hitro zavemo svojih pomanjkljivosti in dojamemo, da samozavestno in samostojno delovanje zahteva veliko osebnega angažmaja.

Vedeti je treba, da je potreba po drugih moč in ne slabost. Smo socialna bitja in obstajamo zaradi družbe.

Obstajamo, zato ker nas ima nekdo rad in uspešni ljudje niso nikoli uspeli sami. Ljubimo se lahko le preko drugih. Ustvarjanje prijateljstev, partnerskih in drugih ljubečih odnosov, je zahtevno delo, saj moramo vedno veliko tvegati, se izpostaviti in se kljub strahu pred izgubo podati na pot. In vsaka izguba boli. Nobeden ni popoln in zato so človeški odnosi polni bolečine in razočaranj kot tudi radosti in neizmerne hvaležnosti. Pomembno je, da ohranimo srce odprto. Vedno znova!

 

NAPAKE, KI JIH DELAMO NA DOPUSTU, Karma +, julij, avgust 2017

Počitnic se veselimo in pričakujemo nasprotje vsakodnevnega stresnega življenja, sproščenost, užitek, nežnost in včasih tudi obnovitev ljubezni ali novo zaljubljenost. Vendar je pot od napetosti, stresa, frustracij in živčnosti do naših pričakovanj, daljša kot si mislimo. Velikokrat se med dolgo pričakovanimi počitnicami tako sporečemo s partnerjem, da grozi že ločitev, druženje z otroki, ki jih med delovnim tednom komaj vidimo, lahko postane med dopustom hujši stres kot služba, včasih pa že prvi dan dopusta zbolimo in ga polovico preležimo ob čajčkih in v zatemnjeni sobi.

Med dopustom uživamo prosti čas, kjer nismo obremenjeni z vsakodnevnimi obveznostmi, ki zahtevajo vso našo pozornost. Pozornost se med počitnicami preusmeri na odnose z našimi najbližjimi. Napetosti in posledice nezdravega življenja, ki jih nadzorujemo v času vsakodnevnih obveznosti, med dopustom izbruhnejo na dan. Partnerja postaneta strelovod za sproščanje teh nakopičenih napetosti. Na dan pridejo vse sence, vse kar smo potlačili, vse s čimer se nismo mogli ali pa želeli ukvarjati, in vse, kar smo pometli pod preprogo. Seveda smo vse potlačitve izvedli z najboljšim namenom - da bi bili bolj učinkoviti. Ustvarili smo notranji pekel, da bi se izognili zunanjim konfliktom. Konflikt sredi hitrega vsakdanjega tempa večini ljudi pomeni obremenitev, izgubo časa ali celo odsotnost ljubezni. Pa še boli. Bolečina in neugodje pa v današnji potrošniški družbi nista več moderna. Zapovedujejo nam, da naj uživamo. Jasno, da nikomur ne uspe in zmotno mislimo, da nam ne uspe polno uživati zaradi vsakdanjih obveznosti. Krivimo stresno službo in pomanjkanje ljubezni v našem partnerskem odnosu. V resnici pa življenje ne more biti užitek, temveč so z užitkom osvetljeni le redki trenutki našega življenja. Ker ne uspemo dovolj uživati vsak dan, smo frustrirani tudi glede tega in pričakovanja počitnic so še večja.

Zavedati se moramo v kakšnem stanju odhajamo na dopust. Večinoma v zelo slabem, s porušenim imunskim sistemom, kar pomeni, da imamo veliko fizičnih kot tudi psihičnih dolgov. Iz tega stanja do pričakovanega užitka na počitnicah, je kar dolga pot, ki je sorazmerna višini dolgov. Partnerja si v tej prvi fazi počitnic pomagata tako, da se podpreta pri procesu regeneracije. To pomeni soočanje z lastnimi strahovi, frustracijami in bolečinami. Lahko si pomagata s postom, dihalnimi vajami, meditacijo. Veseljačenje, popivanje in prisilno zabavanje se takoj na začetku počitnic zelo slabo obrestuje in se po navadi konča z resnim konfliktom v partnerstvu.

IZOGIBANJE KONSTRUKTIVNEMU KONFLIKTU
Bolečina in konflikti nas vodijo po poti transformacije in so sveti trenutki, ki nam omogočajo globoke uvide in nam preko katarze prinesejo razumevanje in preobrazbo življenja. Večina ljudi nima izkušnje s konstruktivnim konfliktom, ki pripelje do uvida, razrešitve, razumevanja, spremembe življenjskih navad in končno do ljubezni in spoštovanja. Dopuščanje konflikta med partnerjema je ključni korak, ki globoko presega vsakodnevno vljudnost. Treba je razumeti, da je konflikt potreben. Je nepogrešljiv del ljubezni in življenja. In končno - le preko konflikta lahko vzpostavimo porušen red, ki ga ni bilo v partnerstvu ali družini.

FIZIČNA AKTIVNOST NOVA OBLIKA ODVISNOSTI
Dandanes so vedno bolj popularne aktivne počitnice. Tako se partnerja lahko še naprej izogibata vsemu, kar ostaja nerazčiščeno v njiju in med njima. Partnerja se ne pomenita niti med počitnicami, kjer je časa končno dovolj tudi za odnose, ampak vsak preko fizične aktivnosti sprošča svoje napetosti. Opažam, da je fizična aktivnost postala nova oblika odvisnosti, še posebej med moškimi, ki zdaj raje kot, da sedijo v gostilni, svoje napetosti sproščajo v modni športni opremi v družbi prijateljev. In seveda se po športanju, obvezno prileže še kakšno pivo.

TUDI NA POČITNICAH OBSTAJAJO PRAVILA
Potrošniški kapitalizem nam diktira uživanje in konstantno srečo. In ker to nikomur ne uspeva, si mislimo, no samo še malo pa bodo počitnice – potem pa bomo uživali. Prva težava nastane že, ker ima ženska popolnoma drugačno idejo, kako bi se imela fajn, kot pa moški. Drugi problem je v tem, da smo po navadi preutrujeni in na zadovoljstvo nismo psihično pripravljeni. Če smo fizično, emocionalno in mentalno izčrpani, lahko srečo le hlinimo. Najprej naj omenim, da je uživanje s konstantno srečo iluzija. Vsaka funkcionalno odrasla oseba ve, da so takšni le trenutki našega življenja in da večino življenja počenjamo to kar je prav za našega partnerja in za naše otroke, kar pa večinoma ni prijetno. In tako kot obstajajo v vsakodnevnem življenju pravila, obstajajo pravila tudi med počitnicami. Pravilo počitnic ni da »ni pravil, vsak dela, kar mu paše«. Tudi med počitnicami moramo delati to, kar je prav in to je ukvarjanje s seboj in z odnosi. Torej v tem času pravila le spremenimo in jih ne ukinemo. Med oddihom imamo čas, da naredimo nekaj zase, skupaj zajtrkujemo, gremo skupaj na plažo in zvečer v mesto, na ples… Ta koncept je zelo pomemben pri vzgoji otrok. Naučimo jih, da pravila vedno obstajajo, da se ta menjajo glede na situacijo in da ne moremo v življenju le uživati. Na ta način bodo vaši otroci postali funkcionalno odrasli posamezniki, sposobni ljubečih dolgotrajnih odnosov.

SPOLNOST KOT VIR ENERGIJE
Seveda je cilj, da med počitnicami tudi uživamo in počivamo. Če smo izčrpani, to ni mogoče takoj. V času počitnic je torej bistvenega pomena že omenjeni proces regeneracije. Najprej morajo priti na dan vsi notranji konflikti, zamere, razočaranja IN tudi bolezni. To so elementi preko katerih se začenja preobrazba. Da se lahko zares dobro počutimo v svoji koži, je treba najprej izruvati ves plevel, ki je zarasel naše cvetoče gredice radosti in zadovoljstva. Konflikt in bolezen sta nova priložnost za iskrenost in resnico, najprej do sebe in potem do partnerja. Da pride do transformacije, si moramo najprej nabrati energijo. Ženske in moški si naberemo energijo na različne načine, vsekakor pa se to moramo naučiti. Nekdo potrebuje poslušalca, da mu izpove vse svoje napetosti in frustracije, drugi hoče tri dni le spati in nič govoriti.  Da si naberemo energijo moramo iti skozi vse boleče točke; skozi vse zamere, nesamozavest, ponižanja, razočaranja, strahove, skozi vsa potlačena čustva. Ženske lažje izražamo čustva, svoje dvome in strahove. Za moškega je to težje, zato jim priporočam krasno tehniko »rebirthing«. To je zavestno povezano dihanje, ki ga lahko po ciklusu seans z inštruktorjem, sami izvajajo doma. Ta tehnika dihanja omogoča podoživljanje vseh potlačenih stanj, ki se že med dihanjem in le z dihanjem zaradi veliko nabrane energije in spremenjenega stanja zavesti transformirajo. Ženske pa moramo ponovno vzpostaviti stik s svojim telesom in užitkom, preko zamer, bolečine in strahov. Najlažje to naredimo z vajami za nožnico, masažo maternice in prsi. Aktivacija seksualne energije pri ženski je pomembna, ker s tem aktivira življenjsko energijo, ki prenavlja vitalne organe, pomlaja in jo polni s kreativnostjo, čutnostjo in užitkom. Tudi s pomočjo spolnosti si lahko naberemo energijo. Ne smemo pa pozabiti, da tudi spolnost, kot dejanje ljubezni vzdiguje ves prah, ki se je nabral v nas in sicer z namenom očiščenja. Naj vas ne prestraši konflikt po dobrem ljubljenju. Njegov namen je le globje razumevanje odnosa. Če v partnerstvu ni več intimnih odnosov, so vas najbrž že zdavnaj pokopale debele plasti zamer, nespoštovanja in prekritih konfliktov.

DOPUST LAHKO KAKOVOSTNO PREŽIVIMO TUDI DOMA
Če si v hitrem tempu življenja ne morete privoščiti iskrenosti s partnerjem, pa je ta obvezna že prvi dan počitnic. Tu pa ne gre le za enostranski proces, kjer izrazimo svoje skrite občutke in misli, temveč tudi za poslušanje partnerjevih skritih občutkov in misli brez osebnega vpletanja in obrambnih mehanizmov. Cilj sta izpoved in sprejemanje, ki pelje v katarzo. Ta se nadaljuje z razumevanjem. Razumevanje nas pripelje do spremembe življenjskih navad. Harmonija v življenju in v odnosih pa vodi do ljubezni, ki nas izpolnjuje in hrani našo dušo in logos.

Mirjam M. Korez, univ. dipl. biologinja

Živa Center za nego telesa, odnosov in okolja
projekt »Biti Ženska«

 

PARTNERSKI ODNOSI, članek Suzy, petek 15. julija 2016

Nismo enaki!

Z Mirjam Mihelčič Korez, terapevtko, ustanoviteljico Živa centra in učiteljico o ženskosti, partnerskih odnosih in seksualnosti, plesalko orientalskega plesa in trans plesa Zaar, sva se lotili partnerstva – področja, o katerem nikoli ne vemo dovolj in s katerim ima marsikdo veliko težav.

Priznam, da je najin pogovor postavil na glavo marsikatero moje dosedanje prepričanje. Pravi, da se to zgodi tudi ženskam, ki pridejo na njene delavnice, a ko naredijo potrebne spremembe, so bolj zadovoljne in naknadno razumejo njene napotke. Učenje, ki ga posreduje temelji na njenih izkušnjah v partnerskem odnosu z možem Marjanom Korezom, ki že več kot 30 let intenzivno preizkuša in raziskuje partnerske odnose. Potrditev in nadgraditev svojih idej pa je pridobila na predavanjih in osebnih pogovorih s profesorico dr. Vesno Godina, ki ima že več let cikluse predavanj v Živa Centru. Naslednji ciklus predavanj se prične v septembru.

»Ljudje smo kulturna bitja,« pravi. »Ne obnašamo se naravno, ampak smo produkt kulture. Norme in pravila za odnose med moškimi in ženskami ter med starši in otroci ne usmerjata več religija ali znanost, temveč dobičkonosno naravnani neoliberalni kapitalizem, potrošništvo. Vse se trži, naša življenja, odnosi, zdravje, čustva …« 
»Želimo si ponoviti celostno izkušnjo, ki smo jo doživeli z mamo, brezpogojno ljubezen, ki pozneje v svetu ne obstaja več. Obstaja le spomin na edinstveni občutek popolne izpolnjenosti. Tega se ne da več ponoviti. Prav ta naša nezmožnost zadovoljitve občutka enosti nas dela ranljive in prav to nezmožnost kapital (reklame, filmi) s pridom izkorišča, da lahko z nami manipulira in nam vsiljuje standarde. Na žalost je tudi večina alternativnega gibanja usmerjenega v iskanje te izpolnitve. Svetujejo nam naj negujemo svojega notranjega otroka, da poiščemo dušo dvojčico, da sledimo svojim ugodjem… Vsa ta iskanja in napačne strategije vodijo v infantilno stanje. In to kapital potrebuje, neodrasle ljudi, ki trošijo in usmerjajo svojo energijo v nedosegljiv cilj. 
»Do ljubezni nas pripelje le red v družini, kjer partnerja stojita drug poleg drugega, kjer je moški prvi, da se lahko ženska na njega nasloni, ko ga potrebuje in šele nato pridejo na vrsto otroci. Zato se moramo zavedati, da ni s pogojno ljubeznijo nič narobe – če nekaj damo, dobimo nazaj, gre za pretok daj-dam. Če nekdo samo daje, drugi pa dobiva, odnos postane nevzdržen,« poudari ga. Korez.

Ženska hoče biti enaka moškemu

 »Ženske silijo v ospredje in postanejo lahek plen potrošniških idej.« pove. »Slovenke se še borijo za enakovrednost, kar je neumno, saj smo moške že zdavnaj porazile. Moški nimajo več svoje pozicije v partnerstvu in družini. Ženske hočejo biti enake s svojo idejo o moških, tekmujejo in se primerjajo v službi ter doma. Ne zavedajo se, da lahko vladajo moškim preko svoje libidinalne moči in različnosti.« Moški in ženske imamo različna telesa in različne vloge. Vloge sicer lahko zamenjamo, a kaj bomo s tem pridobili?

»Ženska lahko ohranja ogenj seksualnosti v partnerskem odnosu in skrbi za zdravje družine preko kuhanja. Nekdo se mora vsak dan s tem ukvarjati, drugače družina in odnos razpadeta. Lahko tudi moški, vendar bo v tem primeru on doma nadrejen. Zdaj ženske potrošijo vso energijo na delovnem mestu, v službi kapitala,« opozarja. »Ženska na zahodu še zdaleč ni svobodna. Vpeta je v delo in dom, svojo moč nežnosti in ljubezni je zamenjala za učinkovitost. Res je, da ima denar in zaradi tega ni več podrejena, a posledično ni ljubljena, saj je ljubljen lahko samo tisti, ki je podrejen!« me preseneti. »Primarna matrica odnosov je odnos mama-otrok, torej nimamo matrice enakovrednosti – vsi smo bili dojeni, mama nam je nadrejena, nadrejen človek daje, podrejen pa je ljubljen,« pojasni. »Problem v družini in družbi je, da ni ženska moškemu nikjer več podrejena, torej ni ljubljena in posledično se izčrpa.«

Pa se še da narediti korekcijo? »Potrebna je vzpostavitev reda,« odvrne. »Moški mora spet stopiti na prvo mesto z disciplino in usmeritvijo (mora odrasti), ženska pa mora narediti prostor, da bo na nekaterih področjih spet podrejena in se bo lahko zanesla na moškega. Za žensko, ki pride k meni po nasvet, sama stopim na mesto moškega, da ji pokažem kje je njeno mesto in njena moč,« odvrne.

In kako najdeš odraslega moškega? »To je zgrešena pot,« me ustavi. »Zdaj se partnerja išče. Ampak ljubezen ni trgovina. Ženska, ki stoji na svojem mestu z jasno vizijo v življenju, bo ustvarila okoli sebe harmoničen prostor za prijateljstva in partnerstvo. »Partnerstvo se kreira, ko si sam, z delom na sebi« nadaljuje. Odrasla ženska, ki pozna svojo moč, prepozna odraslega moškega.

Potem vse ustvarjamo sami? »Za žensko je pomembno, kaj govori, kaj si o sebi misli in kje je njen fokus, saj je to vibracija, ki ustvarja. Če si vsak dan govori, da je grda, predebela, nesposobna, neumna, se primerja s podobami in idejami iz časopisov in filmov, ustvarja okoli sebe polje nesprejemanja. Čudno je pričakovati, da te bo imel nekdo rad, če se sam ne maraš. Za partnerstvo je potreben skupen projekt in vizija.

Kaj pa če srečaš nekoga neprimernega, ki te močno privlači? »Če si odrasla oseba, brez obotavljanja odkloniš.«

Spremembe

»Ženskam pokažem, kakšna je njihova vloga in moč. Postavi se na pravo mesto. To naredimo s pomočjo delavnic in individualnih svetovanj. Ko izbirate pomoč je pomembno vedeti, da ti lahko pomaga pri partnerstvu samo nekdo, ki živi uspešno intimno partnerstvo.

 

LJUBEZEN IN PARTNERSTVO, članek Karma Plus, 23.2.2017

Vsi si želimo ljubezni. Zato je zelo pomembno, da definiramo, kaj ljubezen je in kaj ni. Zelo blizu mi je opredelitev ljubezni filozofa Umberta Galimbertija, da so ljubezni sposobni le odrasli posamezniki z razrešenim Ojdipovim kompleksom, ki hkrati odgovarja na vprašanje zakaj se dandanes partnerji razhajajo oziroma partnerstva sploh niso več mogoča - enako velja za odnose s prijatelji, starši in otroci.

»Ljubezen ni nekaj spokojnega, ni rahločutnost, zaupanje, udobje. Ljubezen ni medsebojno razumevanje, strinjanje, prijaznost, spoštovanje, strast, ki seže globoko v dušo ali omadežuje telesa. Ljubezen tudi niso tišina, vprašanja, odgovori, zaobljube večne zvestobe, razhajanja nekoč skupnih namenov, prelomljene obljube in neizpolnjeni obeti, brodolom sanj ob prebujenju. Ljubezen je poseganje v integriteto posameznikov, dotikanje človekovih skrajnih meja. Posameznik ne more ubežati svoji samoti in še manj svoji nedostopnosti, ko išče intimnost zaradi sebe in ne zaradi drugega, kajti že z namenom, da bo v ljubezni odkrival sebe, je zaustavil vsak premik k transcendenci, k presežnemu, k onostranskemu, ki bi mu omogočil, da postavi na kocko svojo neprebojno samozadostnost in odpre vrzel ali tudi rano v svoji varovani istovetnosti. Nekakšen prelom v sebi, da bi lahko vstopil drugi. To je ljubezen.« (Galimberti, O ljubezni).

Ta čudoviti odlomek nam nakazuje na človeško željo po nečem več, po preseganju sebe in po strastnem raziskovanju. Pot do transcendence je vedno hoja po konici rezila. V ljubezni si dovolimo, da se odprejo naše rane in hitro se pokažejo področja, kjer se vedemo kot otroci, ter delamo to, kar nam ustreza, in ne to, kar je prav. Proces celjenja ran, odraščanja in samospoznavanja, pa je vedno povezan z bolečino in zahteva pogumno odraslo osebo.

Vsi, ki živimo v partnerskem odnosu vemo, kako neprecenljiva je varnost, in po drugi strani, kako pomemben je sok strasti. Dve lastnosti, ki se v svojem bistvu razhajata. Kjer je ena, druge ni. Odganjanje strasti in raziskovanja iz odnosa je pri vseh skorajda avtomatizem. Želimo si večne ljubezni, stabilnosti, varnosti, kljub temu da to vodi v dolgočasje in odtujenost. Strast in raziskovanje vnašata v življenje radost, neznano, nepredvidene situacije in s tem tudi strah pred izgubo. Vse preveč se radi lenobno prepustimo zapeljati udobju varnosti in s tem neizbežnemu omejevanju partnerja.
Postavljanje partnerja v sebi udoben okvir, priseganje na nežnost in odsotnost konfliktov, jasno kažejo na nerazrešen Ojdipov kompleks, na infantilno vedenje, kjer smo imeli mamo samo zase in je bila ona vse za nas. Ta dualni zrcalni princip partnerskega odnosa, kjer je ljubljeni za nas edini in smo mi edini za njega, kaže na to, da nismo odrasli in se še vedno gibljemo na področju infantilnih razmerij, ki jih razširimo tudi na prijatelje in družino. To neizogibno vodi v napetosti, ljubosumje in potlačitev svojih želja, zaradi strahu, da bi stopili izven okvira, ki nam ga je namenil partner. Zaustavljanje toka življenja, vodi v sivo vsakdanjost, brezčutno učinkovitost pri delu in družinsko logistiko. Samoomejevanje v duhu »samo, da je mir v hiši« lahko označimo kot duševno impotenco ali kot je rekel Freud: Ker ljubimo ne občutimo želje, in ker je ne občutimo ne moramo ljubiti.

Po drugi strani pa imamo lahko zrelo trikotniško ljubezen. Ljubezen, kjer sobivata oba partnerja skupaj z Željo, ki ne bo nikoli zadovoljena. To je Želja po uniji, zlitju z ljubljenim, ki smo jo doživeli kot dojenčki z mamo in česar ne moremo nikoli več ponoviti. To je tisto nekaj, tisto večno hrepenenje, za katerega odrasla oseba ve, da ga nikoli ne bo mogel zadovoljiti drugi. Ta naša nezmožnost zlitja z drugim, ki vedno znova generira Željo, se v naši družbi zelo dobro izkorišča pri trženju. To so trgi ljubezni, ženstvenosti, lepote, zdravja in partnerstva, ki nas povlečejo v perverzni cikel, pri katerem zelo dobro sodeluje tudi novodobna duhovnost, kjer se vsi pehajo v iskanju duše dvojčice, kjer je vedno vse lepo, nežno in ljubeče.

Prava ljubezen med partnerjema vedno vključuje množino. Kar pomeni, da je lahko ljubezen prava, ko ni dualna in vrača ter daje, kar se v paru ustvarja, nazaj v družbo. To pa vedno vključuje »tretjo osebo«. In ta množina je za večino ljudi ogrožajoča. Friedrich Nietzsche pravi, da je ljubezen, ki se izmenjuje le v paru, barbarska. V Kabali (judovski misticizem) pravijo, da je možen partnerski odnos samo toliko časa, dokler služi celotnemu stvarstvu. Tako lahko vidimo, da lahko ljubimo več oseb hkrati in s tem čisto nič ne ogrozimo partnerskega odnosa. Takšna ljubezen je revolucionarna, po njej se pretaka sok življenja.

Počasi lahko razumemo, da ljubezen ni nekaj prijetnega in romantičnega po šabloni iz hollywoodskih filmov ali alternativnih delavnic. Ta vsiljena ideja o ljubezni nas dela nesrečne, saj je nikoli nobeden ne more zaživeti, »kupili« pa smo jo kot edino možno verzijo bivanja s partnerjem. Časi, ko so se bogati poročali zaradi denarja in reveži zaradi preživetja, so minili. Vsi si želimo ljubezni v partnerstvu, moramo pa razumeti česa si sploh želimo in kako lahko do tega pridemo.
Navodilo za partnerstvo na zahodu vodi v propad. Treba je najti dušo dvojčico, partnerja, ki nas bo razumel, in do konca življenja osrečeval. Poročimo se na osnovi čustev. Čustva pa se s časom spreminjajo in niso trajna.
Obstaja pa tudi vodilo, ki vodi v dolgotrajno partnerstvo. Partnerstvo, je simbolna zaveza dveh funkcionalno odraslih oseb, ki delata to, kar je dobro za partnerja in ne to kar je prijetno zanju. Ta simbolna zaveza mora imeti skupni projekt, kot so npr. otroci, gradnja hiše, skupno delo, enak način prehranjevanja - skratka delitev skupne življenjske vizije, projekta, ki se nikoli ne konča.
C. G. Jung je povedal, da v vsej svoji praksi ni zasledil zakona, ki bi bil popolnoma samozadosten. Celo več. Partnerstva, ki temeljijo zgolj na medsebojnem razumevanju, slabo vplivajo na razvoj individualne osebnosti, oziroma so spust na najnižji možni skupni imenovalec, kar je nekaj podobnega kolektivni neumnosti množic.
Partnerstvo je dandanes vsekakor težko izvedljiv projekt. Ker ni več pravih navodil za partnerstvo, jasno opredeljenih vlog za žensko in moškega in ker je red v družini porušen, pot vsekakor ni lahka in le malo posameznikov zmore toliko poguma in discipline, da ne potone v populistični ideologiji, navadi, udobju, kompromisu ali pa v večnem nezadovoljstvu in menjavanju partnerja.
 

Mirjam M. Korez, univ. dipl. biologinja
projekt »Biti Ženska«

 

NASVETI, O KATERIH SE NE GOVORI NAGLAS, A DELUJEJO
članek Karma Plus, 1.5.2017, letnik 15, št. 5

NAVODILA ZA ŽENSKE IN MOŠKIM V VEDNOST

Ženskami, ki so danes serijsko monogamne ali poročene, a kljub temu osamljene, nezadovoljne in nezadovoljene. Vse prevečkrat slišim, da se jih moški izogibajo, bežijo, ne želijo z njimi živeti, se poročiti ali pa so poročene z emocionalno, seksualno ali mentalno odsotnimi moškimi. Na drugi strani pa so ženske, ki imajo zadovoljujoče partnerstvo vendar, ne čutijo nobene potrebe po intimi ter so fizično ali psihično izčrpane. Poznam rešitev!

Preizkušena modrost je danes šok za ušesa

Ženske se moramo zavedati, da je naša vloga v odnosu bolj pasivna, nežna, mehka in predstavlja vodo. Moški ogenj, agresijo in grobost se vedno dobro umiri s potrpežljivostjo, postavitvijo moškega na prvo mesto in z idejo, da je bolje biti srečen kot imeti prav. Ženske, pazimo torej na svoj temperament in in se včasih raje ugriznimo za jezik (saj veste kdaj). Moškemu skuhajmo najljubšo hrano in se z njim ljubimo. Tako so delale že naše stare mame in ta modrost je še vedno učinkovita. Če niste že preveč pod vplivom feminizma in potrošniške logike, boste z vajo opazile, da vam moški veliko vrača. In to z veseljem in velikodušno.

Nasvet za ženske, ki se jih njihov moški izogiba

Nasvet za ženske, ki se jih njihov moški izogiba se vedno vrti okoli seksualnosti. Kar pomeni da gre za igro moči. Navadno je v teh primerih ženska aseksualna in za moškega neprivlačna. Popolnoma se mu je podredila, videti je, tako kot on želi, in dela vse, da bi mu ugajala. Najpomembnejša dolžnost ženske pri negi partnerstva je ohranjanje seksualnega ognja. Torej mora ženska ostati vroča in seksualno aktivna. To pa lahko stori edino tako, da zna prebuditi željo, čutnost in senzualnost ženske seksualne energije. Pomembno je, da ženska pokaže svojo seksualno moč in da je privlačna tudi za ostale moške. Ženska mora postati moškemu izziv in ne prelahko dosegljiva. Ko moški postane zainteresiran, ga je treba pripraviti do tega, da z vami počenja nemogoče stvari: namesto ogleda nogometne tekme, vas spremlja na koncert simfoničnega orkestra, opravi vsa hišna popravila in se je pripravljen z vami poročiti.

Nasvet za ženske, ki so poročene z emocionalno odsotnim moškim

Tako kot je ženska simptom moškega je tudi moški simptom ženske. Če je emocionalno odsoten njen moški, je emocionalno odsotna tudi sama. Takšna ženska naj obudi svojo seksualnost, čutnost in moč. Njen moški bo kar naenkrat oživel.

Nasvet za samske ženske

Ko si ženske močno želijo partnerstva, postanejo infantilne. Moške obravnavajo kot otroke in se tako do njih tudi vedejo. Skladno s tem tudi zelo malo pričakujejo od njih. Vedno jim priskočijo na pomoč, jih podpirajo in gladijo njihov ego.

Najprej se morajo ženske zavedati, da si želijo partnerja, in se prenehajo obnašati do moških kot do otrok. Drugič se morajo ženske nehati obnašati do moških, kot da so bolniki in da potrebujejo terapijo. Tretjič; najti morate moškega, ki vas lahko podredi, zato da boste lahko tudi vi ljubljene. Vaš potencialni partner mora imeti vsaj eno lastnost, ki jo vsakodnevno razvija in kjer ga vi ne presegate. Biti mora discipliniran in seveda mora biti tudi funkcionalno odrastel. To pomeni, da je pretrgal infantilne vezi z mamo, ki predstavljajo polje ugodja. Tak moški je sposoben delati, kar je prav za vas, in ne le tisto, kar je prijetno zanj. Mora imeti jasno življenjsko vizijo in jasen partnerski projekt, kjer se lahko vidite tudi same.

Pomembno vezivno tkivo partnerstva je seveda seksualnost. Za žensko je normalno, da izgubi željo po seksualnosti in se jo mora zato naučiti negovati. Če ste seksualno hladni, sramežljivi in je vaš libido ugasnjen vam predlagam, da aktivirate svojo seksualno energijo. Naj vzbrsti. Na voljo je veliko delavnic, ki prebujajo ženstvenost, močno pa vam priporočam tudi uporabo joni jajčka. Predlagam le, da se je ne učite preko spleta, ampak poiščete učiteljico. Naslednja faza je, da ugotovite ali je vaš moški dober ljubimec. To pomeni, da se ukvarja z vami toliko časa, da ste vi popolnoma zadovoljene, on pa je še vedno na vrhuncu svojih moči. Infantilen moški ni sposoben dobrega seksualnega odnosa, toda le seksualno zadovoljena ženska je v partnerstvu  lahko globoko sproščena in radostna.

Nasvet za fizično in psihično izčrpane ženske

Izpraznjen partnerski odnos je posledica napačno vodenega odnosa. Tak odnos je podrejen ekonomiji, kjer partnerja upoštevata le materialne cilje. Komunikacija poteka le na nivoju logistike. Partnerstvo vodi neoliberalna logika, ki globalno izčrpava naravne vire, onesnažuje okolje, povzroča izumrtje bitij, vodi v izkoriščanje in prinaša izključno le denar. Podobno se zgodi tudi v partnerstvu. V takem primeru morata oba partnerja nakopičene materialne dobrine zamenjati za revitalizacijo sebe in svojega odnosa. Ločitev v takih primerih ne pomaga, ker je to podobo, kot če izstopiš iz propadajočega podjetja, brez da bi popravil nastalo škodo.


Izpraznjen partnerski odnos je posledica izčrpanosti ženske in moškega. Oba sta manifestirala svoje ideje, nista pa obudila novih. Ljudje se najprej idejno izčrpamo, šele potem nastopi fizična in psihična izčrpanost. To je zelo pogost pojav, ki kaže tudi na veliko popularnost rekreativnih drog in farmacevtskih poživil. Kratek razmislek pa nam hitro razjasni, da z alkoholom ali drogami vzpodbujeno navdušenje in evforično zaljubljenostjo dolgoročno ne zapolnimo svoje praznine in osmislimo življenja.

 

Mirjam M. Korez, univ, dipl, biol., projekt »Biti Ženska«, Živa Center

 

SKRIVNOSTNI PRIPOMOČEK
JONI JAJČKI, članek Suzy, 21.4.2017

HIT ZA PREBUDITEV ŽENSKE ENERGIJE

Žadasti ali joni jajčki so poldragi neporozni kamn, oblikovani in zaobljeni v obliko jajčka, ki jih ženske nosijo v vagini in da z njimi delajo vaje. Pripomoček je star 5000 let, saj so ga uporabljale kitajske cesarice in dvorne konkubine, da so negovale svojo lepoto, seksualnost in senzualnost. Jajček ni namenjen le dvigu libida, ustvarjanju močnejših in daljših orgazmov in utrjevanju mišic medeničnega dna, ampak je tudi skrivnostni pripomoček za duhovno transformacijo, regeneracijo življenjske energije in prebuditev energije jin. Joni namreč ni le ime za vagino, ampak je simbol za sveti prostor, ki poraja življenje.

Jajčke joni lahko le nosimo ali z njimi delamo pompour , keglove vaje ali joni vaje – lahko jih spoznate na delavnicah, hkrati pa delavnica omogoča tudi osebni prenos izkušenj v smislu prebujanja ženstvenosti in vitalne energije. Vaje za ljubezenske jajčke, kot jih tudi imenujejo, so nadgradnja keglovih vaj (proti inkontinenci in spustu maternice) in vaj pompour (za vagino in stimulacijo penisa).

Joni jajčki so narejeni iz mineralov, kot so temni in svetli žad, črni žad nefrit, roževec, kamena strela, rdeči jaspis, tigrovo oko… Vsak od teh mineralov ima svojevrstno zdravilno frekvenco, in tako že sam po sebi močno deluje na spolne organe in telo na energijskem nivoju. Kupite le jajčke, ki se prodajajo kot joni jajčki. Biti morajo iz poldragega kamna in predvsem le mehansko obdelani. Ne zapravljajte denarja s cenenimi kemično obdelanimi ponaredki. Obstajajo tri velikosti jajčkov. Velikega (3,5–5 cm) lahko uporabljajo ženske po porodu in v zrelih letih. Lahko ga začnete uporabljati ponoči, tako da preprečite njegov zdrs iz vagine, obenem pa že krepite mišice nožnice. Ko so te močnejše in lahko jajček obdržite v nožnici lahko preidete na srednjo velikost (3–4 cm), ki se priporoča tudi mlajšim damam. S tem jajčkom lahko delate vaje, če ste izkušene pa lahko z njim plešete ali delate jogo in s tem trenirate čutenje vseh vdolbin v vaši nožnici. Za kateri poldragi kamen se boste odločili prisluhnite svoji intuiciji. Na svojih delavnicah energijsko preverim kateri poldragi vam trenutno najbolj ustreza. Najmanjši jajček (cca 2 – 3 cm) je za izkušene dame, ki bodo z njim povečevale svojo občutljivost, senzibilnost in nežnost.

Redna uporaba Joni jajčka omogoča:

  • Povečuje sočenje in vlaženje nožnice.
  • Omogoča večje izločanje sline v ustni votlini.
  • Povečuje prekrvavljenost in obarvanost ustnic.
  • Okrepi mišice medeničnega dna.
  • Povečuje libido in spolni užitek kot tudi intimo pri ženski in moškem.
  • Izurjene mišice omogočajo lažje doživljanje orgazma.
  • Prebuja žensko seksualno energijo in ženstvenost.
  • Omogoča čvrsto vagino tudi v pozni starosti.
  • Pripravlja ženske na porod.
  • Regenerira spolno in življenjsko energijo.
  • Uravnava hormonski sistem, ker se zaradi večje prekrvavitve med vajami stimulirajo jajčniki.
  • Dviguje obrazne mišice in dojke.
  • Preprečuje inkontinenco ter spust maternice.
  • Preprečuje vnetja nožnice in sečnice.
  • Zmanjšuje PMS in menstrualne težave.
  • Omogoča razstrupljanje rodil in preprečuje nastanek cist in tumorjev.
  • Spodbuja čutenje vagine kot celostnega organa, in ne kot črne luknje ali boleče votline.
  • Omogoča refleksno masažo vseh notranjih vitalnih organov, povezanih z mišicami vagine.
  • Prebuja nežnost, mehkobo in po drugi strani jasnost in odločnost

Na delavnici se naučite ravnati z jajčkom in  pravilno izvajati vaje z žadastimi vrati, kot so v kitajski tradiciji poimenovali mišice vagine. Vstavljanje jajčka je enostavno in ne zahteva izpostavljanja vaših intimnih predelov. Zaupanje v učiteljico in še posebno pa prenos njenih izkušenj, vam bo omogočilo hitrejši uvid in napredovanje. Druženje v ženskem krogu hitro preobrazi vaše dvome in idejo, da ste osamljeni s svojimi težavami. Podpora žensk vam omogoča tudi hitrejšo regeneracijo in transformacijo preprek, ki lahko ta proces spremljajo.

Mirjam M. Korez, univ. dipl. biol., projekt »Biti Ženska«, Živa Center

 

 

IZKUŠNJE IZ kratkih in celodnevnih delavnic »AKTIVACIJA ŽENSKE SEKSUALNE ENERGIJE IN MOČI« in delavnice  »INTIMNO PARTNERSTVO«

Draga Mirjam,
želim deliti svoje občutke s sobotne delavnice. Prijavila sem se intuitivno: nisem poznala tvojega dela, prepričala so me vprašanja, zapisana v najavi delavnice. Delavnica me je našla, ko sem bila nanjo pripravljena - bila sem namreč v fazi, ki traja že kar predolgo (vsaj dobro leto), ko mi je libido čisto zamrl.
V določenih trenutkih mi je bilo na delavnici neudobno, nelagodno, da, tudi boleče. Celo do točke, da se mi je prikradla misel, da naj vas zapustim (to se mi najpogosteje dogaja ob meditacijah). No, od umika in pobega se nihče še ni nič novega naučil ne premakni naprej, zato sem vztrajala. 
In hvaležna sem za vse povedano, za tvojo energijo, ki si jo delila z nami. Z jasnimi, čistimi mislimi in dejstvi. Z napotki tam, kjer so potrebni (odlične vaje!).
Toliko misli, ki so me zabolele, a so tudi dale potrditev temu, kar sem slutila: za "pomanjkanje ognja" sem dogovorna samo jaz, ne moj mož, ne idealne okoliščine. 
In vaje... no, moža sem včeraj zvečer "podrla", jaz pa sem se z tistimi vajami z delavnice "osočila" še bolj kot po navadi :-) :-)
In ko sem ga danes dopoldan videla z omelom snemati pajčevine iz vogalov (tega še nikoli ni storil sam od sebe), se nisem mogla nehati krohotati. Še zdaj se, ko to pišem :-)
Mirjam, hvala ti.
Hvala, ker si me premaknila. Saj sem bila že z drugo nogo na poti, da postanem tipična, klasična slovenska ženska :-/ Zdaj verjamem, da je še upanje zame :-)
Še se bomo videli.
Vse lepo ti želim!

R. G. iz Domžal

Kot je to storila ena izmed udeleženk, bi tudi jaz rada  podelila svoje misli. Moram reči, da me rečeno na delavnici "preganja" že ves čas. In veš kaj sem ugotovila? Da sem tako zelo lena. Evo, to je spoznanje, ki sem mi je odprlo s pomočjo delavnice. Sicer sem v sebi to vedela, a na delavnici sem dobila klofuto streznitve. Res je, da se moraš vsak dan ukvarjati s sabo. Moraš. In jaz se zadnji dve leti sploh nisem. Delno, ker sem bila v fazi žalovanja (ata mi je umiral), delno pa, ker se mi ni dalo. Bila tudi na antidepresivih. In veš kaj sem spoznala? Vse to so bili samo izgovori. Potuha. Se ne soočiti z bolečino. Mislim, čist prav je, da bi namesto maske in besed v redu sem, rekla, ne...faking nisem gut. Pol pa se skriješ za masko in životariš. In sva pri iskrenosti. :) 
Zato Mirjam hvala in tudi hvala, ker si oz. sta  z Marjanom tako odkrito spregovorila o svojem odnosu. Prav takšne odkritosti mi manjka. Že vzdušje v celotni stavbi centra je super krasno. :) Pohvale! 

A. V. iz Maribora

Mirjam pozdravljena.
Hvala za vse občutke, ki sem jih lahko začutila na tvoji veličastni delavnici.
Fenomenalno je bilo...in želim si, da bi vse besede, ki smo jim imele čast slišat udeleženke, slišale vse zenske tega sveta=)

M. H. iz Ljubljane

Draga Mirjam,
hvala za vse, kar nam daješ=)
Sama se vedno odlično počutim na delavnicah, saj spoznavam, kako se je PRAVILNO ukvarjati s seboj....in ja življenje je z vsakim dnem novo učenje.
Močan objem in veliko poljubov

M. H. iz Ljubljane

Draga Mirjam, 
Hvala tebi in Marjanu za vsak atom energije, ki jo na podlagi doživetih izkušenj nesebično delita z nami. 
Kakšno besedo več napišem v miru popoldne/zvečer, ker se ogromno dogaja; iz ure v uro nekaj novega. 

A. B. N. iz Ljubljane

Lepo energijo imaš, v srcu mi je ostala taka zgoščena sproščenost. Hvala

M. M. C. iz Ljubljane

Ko sem po sobotni delavnici prišla domov in padla mojemu partnerju v objem vsa zapeljiva, vroča, in navihana je s širokim nasmehom komentiral: Ti pa po teh delavnicah vedno prideš vsa nabrita domov. Se razume, da sva potem večino vikenda preživela v spalnici. No na kocu vikenda mi še vedno z širokim nasmehom, svetlečimi očmi in ponosom komentira, da sem čisto nora. :)
Vesela sem, da sem zopet zanetila ogenj v sebi, da sem zopet aktivirala svojo seksualno energijo, saj moram priznati da sem jo pred časom povsem izgubila. Po parih letih partnerstva sem padla v "črno luknjo" vedno manj mi je bilo do seksa, ni se mi dalo ukvarjat s partnerjem, vse mi je bilo brez veze..... partner pa niti ni hotel silit v sitno babo, kakršna sem postala. Stanje v katerem sem se znašla me je presenetilo, saj sem bila vedno bolj živahna med rjuhami. Saj sem hotela kriviti njega, ker ni to... pa to... milijon izgovorov bi se še našlo. A globoko v sebi sem vedela da je problem v meni in da smo sama lahko nekaj naredim na tem.
Že po prvi delavnici se je moja energija spremenila, dvignila. Simpatične ter zabavne domače naloge in vaje pa so to samo še potencirale. Partner je v tem času delal v tujini, a je takoj zaznal spremembo. Najina komunikacija je bila bolj sproščena in odprta, sitna baba je šla papa :),  ko sva se ponovno videla pa..... kot da sva spet na frišno zaljubljena....Spet je dobil nazaj svojo Afrodito.  
Hvala, hvala, hvala!

D. B. iz Kranja

Ful dobra delavnica! Mirjam vodi gladko, osredotočeno in sproščeno. Poklon, redko vidiš. Vsebina zanimiva, totalno nenaporna in res uporabna - ne samo za spolnost, tudi podzavest pucaš, kar je najpomembneje. Da ne govorim o humorju tako Mirjam kot ostalih delavničark ;-) Mislim, da se mi odpira še bolj plodna spolnost v zreli dobi. Prvi poizkus nove veščine je bil...., pravo presenečenje za oba! :-X

M. C. iz Ljubljane

Draga Mirjam in Marjan,
hvaležna sem vama za še eno čudovito delavnico, zame najboljšo doslej. Zajela sta obojestranski aspekt moške in ženske vloge v partnerskem odnosu.
Čeprav sem že poslušala podobne stvari kdaj prej, pa je zame vsakič nekaj novega za slišat, sprejet/dojet.
Pomemben je vidik ženske kot tudi moške vloge v vsakem partnerstvu.
Zdaj dojemam kaj pomeni, da ko nekaj "zalaufa", zadeve stečejo 300km/h in zdi se mi, kot, da bi pritisnila na stopalko za plin na reaktivni pogon. Res se mi dogaja 300 na uro.
Koliko potlačenih travm, zablod in intimnih konfliktov bi sama ali s partnerjem lahko razrešila že prej, če bi pri sebi ali njem spoznala vzvode, načine, ki so me vrteli v krogu ponavljajočih vzorcev v najintimnejših sferah odnosa s partnerjem.
Zahvala gre vama, ki nesebično delita svoje izkušnje in spoznanja na delavnici, kot je bila to soboto.

Srčno hvaležna za vsak atom vajine energije in iskreno podporo pri mojem stopicanju naprej, se Vama iskreno zahvaljujem.
 Poklon na še mnogo podobnih izobraževanj, ki so nam  Slovencem lahko le dobrodošla  pomoč in podpora v medosebnih intimnih odnosih.

Kaj takega bi nedvomno lahko poučevali že v osnovnih šolah, pa bi družinska sreča rasla :-) in pridobivala na veljavi in trdnosti.

A. N. iz Ljubljane

To je bila prva delavnica, ki sem se jo udeležila in mi je bila izredno zanimiva. Minila mi je tik-tak. Najbolj sem uživala v praktičnih delih in jih poskušam tudi pridno delati doma (ampak je lažje, ko so vodene). Všeč mi je, ker so udeleženke odprte in si veliko lahko podelimo med sabo. Ko sem govorila s prijateljico o vsem kar sem se naučila, me je samo gledala z odprtimi usti. Nato pa sva se še nasmejali kakšnim vajam in ugotavljali, kako so ta znanja pomembna! Zato sem res hvaležna za vse to! In zagotovo se udeležim še kakšne.

K.G. iz Cerkelj

Od udeležencev tantričnih delavnic sem izvedela, da so na takih dogodkih konkretno izvajali prakso, se dotikali gole kože, božali, preizkušali točko G, doživljali orgazme, nekateri doživljali blokade.

Sama se nisem bila pripravljena udeležiti tega tipa delavnice. Intima mi je zelo pomembna, sveta in jo ne delim s komerkoli, sploh ne z »mimoidočimi« udeleženci delavnice.

Izvedela pa sem za delavnico Intimno partnerstvo, kjer je bila  vključena tudi delavnica Aktivacija ženske seksualne energije. Na ta dogodek pa me je nekaj neobičajnega vleklo. Poklicala sem Mirjam, se z njo pogovorila in ji zaupala svoje dileme, notranja vprašanja, dvome, sram in strah. Na koncu pogovora sem bila pomirjena in izvedela sem dovolj, da sem se na delavnico tudi prijavila.

V samem začetku sem bila še malo zadržana, potem pa sem se popolnoma sprostila. Bile smo prisotne samo ženske, ves čas oblečene.  Vse informacije in vaje so bile podane v zame varnem okolju, prijetnem vzdušju. Če bi želela, lahko vaj tudi ne bi izvajala, ampak jaz sem postajala samo še bolj radovedna. Ženska pač. J Vaje so se izvajale preko obleke. Poleg pa je imela vsaka ženska s sabo tudi pregrinjalo, s katero se je lahko tudi zakrila. Ni bilo nobenih dotikov gole kože, dejanskega masiranja točk znotraj joni, globokih vzdihov, orgazmov in ostalih temu podobnih intimnih stvari.

V mojem pogledu je to delavnica, ki žensko res tretira kot Žensko. Podaja veliko koristnih informacij, vaj v svobodnem, nežnem, varnem in subtilnem duhu. Popolnoma dovolj za prakso v domačem, intimnem okolju, pač po meri vsakega posameznika.

Udeležbo bi priporočila vsem ženskam, ki si želijo prebuditi, poglobiti svojo žensko naravo, partnerski odnos, popestriti svoje intimne užitke ter morda pridobiti širši pogled na seksualnost.

P. K. iz Ljubljane

Za delavnice o ženskosti si je treba vzeti čas. Celodnevna delavnica z Joni jajčki mi je dala ravno toliko »zagona« in energije, da sem realizirala, kar smo poslušale in vadile na prejšnjih delavnicah: »Sprememba je odvisno od naše »akcije« in ne od čakanja«. Vsekakor priporočam predhodne vaje in delavnico z orgazmičnimi točkami in meditacijo »Zlata nit«, saj sicer na delavnici lahko samo poslušamo katere mišice naj stisnemo in se ves čas ukvarjamo le s tem kako nas telo ne uboga.

T. U. iz Ljubljane

Meditacija z jajčki se mi je zdela krasna, ustvarjalna,  zelo močna in kreativna. Zdi se mi, da se počasi odpiram, da se osvobajam nekaterih preprek, zavor in da postajam srečnejša in bolj zadovoljna. Zavedam se, da imam še veliko dela, vem pa tudi, da imam tudi več energije in moči.

Ko sem se v soboto vrnila domov po celodnevni delavnici sem bila polna energije, čutila sem kako se v meni dogajajo neki procesi, ki jih ne znam opisati. Bila sem srečna, zadovoljna s seboj.

Če bi imela moškega bi mu tisto noč trda predla, ha,ha,ha... Malo sem se vseeno ustrašila vseh mojih nakopičenih čustev, strasti in pohote. Še pred nekaj meseci sem se bala, ker mi je upadel libo. Mislila sem, da sem boga ženička, brez moškega, ki nima svoje lastne vrednosti.

V soboto sem se po celodnevni meditaciji doma samozadovoljevala, našla točko G in petkrat doživela orgazem. Do sedaj sem mislila, da to ni mogoče, da se meni to ne more zgoditi. Do pol štirih zjutraj nisem zaspala, ker sem bila preprosto povedano preveč pohotna, obenem pa sem mislila, da mi bo razneslo srce, ker sem bila tako polna vsega, lepih pozitivnih čustev. Ne vem kako naj opišem, ampak zdi se mi kot, da se mi je odprlo srce, da je moje srce polno in odprto. Ali se motim? Kakorkoli že, jaz sem zadovoljna.

Mogoče se ti bo zdelo, da vse skupaj nesmiselno kar sem napisala, pa vendar sem morala  napisati in hvala ti.

M. L. iz Ljubljane

 

NOV DEC 2017JAN
PTSČPSN
27
28
29
30
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31


Naročite se na brezplačne e-novice


 Odjava        
FORUM za plesalke orientalskega plesa Biti ženska
Obiščete nas lahko
tudi na Facebooku
 
 
2017 bitizenska Copyright      developed by (d) 2006 e.orbit

Biti Ženska, ženskost, ličenje, naravna kozmetika, orientalski ples, Hatmara Merkava, energijski tretmaji, partnerski odnosi, seksualnost, Vesna Vuk Godina

izboljšanje kvalitete življenja, ženskost, partnerski odnosi, aktivacija ženske seksualne energije, hatmara merkava

Biti Ženska, ženskost, ličenje, naravna kozmetika, orientalski ples, Hatmara Merkava, energijski tretmaji, partnerski odnosi, seksualnost, Vesna Vuk Godina

izboljšanje kvalitete življenja, ženskost, partnerski odnosi, aktivacija ženske seksualne energije, hatmara merkava