VRT V ZABOJČKIH

PERMAKULTURA

Sem ljubiteljica rastlin in živali, že 18 let veganka. Doštudirala sem biologijo, ki pa mi ni dala odgovorov na moja vprašanja o skrivnostih življenja. Poleg tega sem perfekcionist in estet, ki obožuje mestni način življenja, sodelovanja in urbano ustvarjalnost. V sebi čutim dvojnost: privlačnost do narave kot tudi do mesta. Kljub temu, da sem ekolog in alternativka imam odpor do zanemarjenih eko frikov, ki želijo živeti »popolnoma naravno življenje« brez občutka za umetnost, estetiko, brez denarja in z idejo, da naravno pomeni, odsotnost kulture v smislu civilizacije. Meni, ljubiteljici mesta v štiklih in v pašču z vzorcem tigra vijolične barve si je prijatelj, kasneje moj mož dovolil reči: ti boš nekoč kmetica, delala boš z rastlinami in boš srečna. Mislila sem si – kako kmetavzarsko.
Pred dobrim letom sem bila od dela popolnoma izčrpana in sem že mesec dni bolehala. Ponoči zaradi kašljanja nisem več spala. V tem obdobju smo selili poslovne prostore v Tomačevo in želja po okrasitvi vhoda z nekaj lončnicami me zaradi modrosti mojega moža ni odpeljala v nakup okrasnih loncev in naključnih cvetnic, temveč me je priperjala na tečaj permakulture k Jožici Fabjan v Predstruge. Ker je moje življensko delo projekt Biti Ženska, sem se na delo na vrt odpravila z roza rokavicami, v oblačilih živih barv in seveda v krilu. Skupina me je čudno gledala, saj barve, krilo in moda po slovenskem konceptu ne sodijo na vrt. Na koncu dneva so bili vsi pomirjeni, saj sem zelo zagreto nosila veje, nanašala zemljo in sadila. Ves dan smo garali in rezultat je bila visoka greda, ki olajša delo, poveča obdelovalno površino in omogoča različne mikroklimatske pogoje za rast rastlin. Težaško delo, roke v zemlji, kontakt z rastlinami, dihanje svežega zraka in poljubi sončnih žarkov so povzročili mojo nenadno ozdravitev, kašelj se je poslovil in prvo noč po mesecu dni sem globoko spala.
V času študija biologije sem zaradi razočaranja nad »nepraktičnostjo« študijskih vsebin začela s študijem alternativne medicine, naravne veganske prehrane, ženskosti in seksualnosti, po drugi strani pa me je moja umetniška žilica vodila kot vizažisko v svet mode in kot plesalko v svet orienta. Med letoma 1996 do 2004 sem skoraj vsak mesec obiskala kašno delavnico od zgoraj naštetih dejavnosti, vendar sem si po prvi delavnici permakulturnega vrta morala priznati, da je bilo delo na vrtu ena izmed boljših oblik terapije. Moje navdušenje je bilo nepopisno. Permakultura namreč ustvarja uravnotežen odnos med etiko, ekologijo in ekonomijo. Na tečaju sem začela spoznavati žive rastline. Informacije je zamenjala praksa in zavedati sem se začela, da »zelje raste na gnoju« in da me moja odtujenost od ciklusov narave in »mestno življenje« spravlja ob psihično in fizično zdravje.
C. G. Jung v Spomini, sanje misli govori o odtujenosti, ne le od ljudi, temveč tudi od rastlin in živali.
»Taki so vsi mestni ljudje, ki nič ne vedo o naravi in človeškem hlevu (psiholoških umazanijah). Ljudje, ki o naravi nič ne vedo, so seveda nevrotični, saj v resnici niso prilagojeni. So še naivni otroci in jim je treba tako rekoč razložiti, da so ljudje kot vsi drugi.«

Biotrgovino Živa Center smo preselili v nove prostore, kasneje smo se na isti prostor preselili še privatno. Poleg poslovnega in stanovanskega poslopja z zabetoniranim dvoriščem smo dobili »prijetne« slovenske sosede, ki za hobi radi malce ponagajajo in služnostno pot zagradijo z ograjo. In tako smo ostali brez dostopa do zemlje in vrta za hišo. Praktične izkušnje iz permakulturnih delavnic in zdrava norost mojega moža je porodila izjemno idejo. Na našem dvorišču je ob hiši iz odpadnega materila začel nastajati vertikalni vrt. Na betonske stebre smo pritrdili palete, na njih pa obesili stare lesene zabojčke. Obložili smo jih s polivinilom in v njih nasuli rodovitno biološko prst, ki smo jo morali zaradi velike količine kupiti, vendar je bila cena treh kubikov, kjub strahu pred velikim stroškom, zelo ugodna. Seveda smo polivinil na spodnjem delu preluknjali zaradi odtekanja vode. Zabojčke smo pričvrstili na palete v 4 nivojih, na višino cca 40, 80, 120 in 160cm. V vsako vrsto po 25 zabojčkov višine 30cm in dolžine 60cm. Seveda vrste niso navpično ena nad drugo, ampak si sledijo z zamikom zaradi dostopnosti svetlobe. Na širini dobrega metra sem tako dobila 15 m2 velik mestni vrt. Juhuhu! Izkušnje kažejo, da je vsaka stvar za nekaj dobra in tako smo začeli po principih permakulture najprej urejati ožje področje 1, torej področje ob hiši. Delavnica urbane permakulture se je tako odvila kar na našem novem vertikalnem vrtu. V zabojčke smo nasadili fižol, kumarce, grah, jagode, česen, korenček, endivjo, radič, rukulo, kapucinke, blitvo, hokaido buče, bučke, brstični ohrovt, rdečo peso, drobnjak, meto, baziliko, peteršilj…

Nekaj rastlin smo posadili kot sadike, večinoma pa smo sejali semena. Ko je bil vrt postavljen sem Slovence spoznala še po drugi palti. Zelo hitro sem dobila veliko bioloških sadik in semen v dar od svojih zvestih strank. Dvoriščni vrt je kar naenkrat nenamerno postal skupinski projekt prijateljev, znancev in tečajnikov. Še nikoli nisem pri nobenem projektu tako hitro in nesebično prejela toliko podpore kot tokrat. Zdi se, kot da so ljudje, ki radi delajo na zemlji, z rastlinami in živalmi dosti bolj socialni in nesebični. Seveda so se ob zabojčkih začele takoj ustavljati naše stranke, sosedje so si ogledovali nenavadno konstrukcijo, vsi pa so si v glavah že zamišljali, kako bi lahko izkoristili svojo škarpo in plastične zabojčke. Hm, plastika? Definitivno. Moje vrtnarjenje se je začelo pred dobrim letom v keramičnih loncih. So težki za prestavljanje, dragi, po letu dni pa nič kaj privlačni na pogled. Odločila sem se, da prestopim meje svoje estetike in potrošniške gonje. Namesto na vrtnem, sem na  gospodinskem oddelku kupila velike plastične posode z ročaji za samo 2€ za en kos. Zmagoslavje je bilo popolno ob ugotovitvi, da čez 1 leto zgledajo enako, lahko jih pobrišeš s krpo, zlahka prestavljaš, pa še vlago zadržujejo, kar pomeni manj zalivanja! Moja bazilika, česen in jagode, kot tudi grm maline so nadvse zadovoljni z njimi in rastejo kot zmešani. Kot vidite je vrtove mogoče ustvariti povsod, tudi v mestih kot tudi stanovanjih, kjer je beton.
Ustvarjajte vrtove, ki vam poleg estetskih in psihičnih užitkov dajejo tudi hrano! Poleg okrasnih rastlin, lahko v posodah pridelujete tudi zelenjavo in zelišča; v večjih posodah imate lahko tudi robidnice s slastnimi užitnimi plodovi kot tudi manjša sadna drevesa. Če želite imeti zdrave, močne in z energijo bogate rastline posežite po ekoloških semenih in sadikah! Vrt si lahko naredite na okenskih policah, v visečih košarah, na strehi, verandi, balkonu, v atriju… Ste dobili dobro idejo? Še danes vzemite lonec z zemljo in posadite semena, kot simbol novega Življenja. Seme iz katerega bodo zrastle rastline, edinsvena bitja, ki na neopazen način ustarjajo dobro počutje, optimizem in vam na koncu tudi nudijo zdravo hrano, ki je morda ni možno dobiti nikjer drugje, kot na vašem vrtičku, hrano, ki vam lahko pomeni preživetje, hrano, ki ste jo pridelali na ekološki, etičen in ljubeč način.


Članek je bil objavljen v posebni izdaji Jane, Pomagaj si sam, 28.6.2012
Mirjam Mihelčič Korez, univ. dipl. biologinja